Dve leti po katastrofi

V ponedeljek, 4. avgusta, bo minilo dve leti od uničujočih poplav, ki so zaznamovale Škofjo Loko. Spomin na tiste dni je še vedno živ, a Občina danes dokazuje, da je na preizkušnjo odgovorila odločno, organizirano in z jasnim ciljem – obnoviti, izboljšati in zaščititi.

Občina Škofja Loka se je na poplave nemudoma odzvala in se takoj lotila popravila škode. V zaključku leta 2023 smo s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, na podlagi sprejetega Predhodnega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023, pridobili predplačilo v višini 7.929.870 evrov, kar je 40 odstotkov predhodne ocene neposredne škode na stvareh, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako smo vzporedno izvajali številne projekte sanacije, postrgali smo vsa možna sredstva, da smo lahko čim hitreje omogočili našim občankam in občanom vse dostope in čim bolj normalno življenje, kot smo ga poznali pred poplavami.

V sklopu Rednega programa pa smo v letih 2024 in 2025 izvedli še za več kot 4,3 milijona evrov del, vendar zaradi razmeroma zahtevnega postopka preverjanja na državni ravni povračila še niso bila izplačana. Pristojnemu ministrstvu sproti poročamo o vseh aktivnostih in oddajamo vloge ter si želimo, da bo država bolj odzivna, saj bi radi naše delo opravili kakovostno in kar najhitreje. Čaka nas še kar nekaj plazov, manjših premostitvenih objektov, predvsem pa dva velika – med Hosto in Suho ter pod Retečami. Oba bosta višja in brez sredinskih stebrov, hkrati pa bosta ohranjala značilno podobo za škofjeloški prostor.

V dveh letih so bile izvedene obsežne obnove na več kot sto lokacijah po celotni občini. Položenih je bilo več kilometrov nove asfaltne prevleke na številnih vaških cestah, še prej pa urejena vsa potrebna infrastruktura, predvsem v dolini Hrastnice, Sopotnici in v Bodoveljski grapi ter na širšem področju Luše.

Obnovljeni so številni premostitveni objekti – mostovi, propusti, brvi. Med drugim je bila na novo zgrajena Hudičeva brv, ki je pomembna tako kot vsakodnevna povezava kot tudi simbol našega mesta. Povišali smo jo, da bo zdaj bolj prilagojena na ujme, ki prihajajo, in da ponosno povezuje dva bregova.

Od poplave pa do zdaj je večina izvedenih del obsegala gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela, skupno je bilo takih projektov več kot 100. Vzporedno so potekali projekti, povezani z izvedbo nadzorov, geodetskimi storitvami, cenitvami in drugimi podpornimi dejavnostmi, ki jih v okviru sanacij ne manjka in so nujne za uspešno realizacijo. V teku so še načrtovanja za večje infrastrukturne posege, ki bodo izvedeni v naslednjih fazah. Ta naj bi bila zaključena nekje do konca prihodnjega leta. Verjamemo, da bo država sprostila še preostalih 60 odstotkov sredstev oziroma približno 12 milijonov evrov, ki so nujna za dokončanje sanacije.

Župan Tine Radinja poudarja, da smo se v teh dveh letih naučili pomembnih lekcij – predvsem, da dobra ekipa in načrtovanje omogočata dobro opravljeno delo in posledično dolgoročno odpornost na tovrstne naravne nesreče. Ob tem dodaja, da je vredno večkrat preveriti najboljše rešitve, če želimo, da infrastruktura služi še generacijam za nami.

Zato si župan z občinskimi službami prizadeva, da bi tudi država v prihodnjih mesecih odločilno pristopila k največjemu načrtovanemu ukrepu – protipoplavni ureditvi Poljanske Sore v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ocenjenemu na 17 milijonov evrov. Pridobivanje gradbenih dovoljenj že poteka, kljub temu da za dve parceli še ni soglasij lastnikov. Vsi si namreč želimo, da bi stroji zabrneli čim prej, najkasneje septembra, saj Direkcija RS za vode obljublja, da bodo dela začeli izvajati takoj, ko dobijo gradbeno dovoljenje.

Iz te tragične izkušnje smo se veliko naučili, predvsem pa z nadgradnjo naše infrastrukture bolje pripravili na prihajajoče naravne nesreče.