Škofjeloški primeri razvoja podeželja

Forum, ki sta ga 6. oktobra organizirala BSC Kranj, Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Razvojna agencija Sora, je odprl številna vprašanja o prihodnosti podeželja. Kako ohraniti kmetije in kmetijska zemljišča, ustvarjati kakovostna delovna mesta, spodbujati lokalno samooskrbo ter zagotoviti, da bodo mladi na podeželju želeli ostati?

Posebno pozornost so namenili konkretnim primerom, ki že danes kažejo, kako lahko povezovanje tradicije, znanja, podjetnosti in sodobnih tehnologij prispeva k razvoju podeželja.

Enega takšnih primerov je predstavila Janja Bernik z družinske kmetije na Škofjeloškem. S projektom »V Loko po moko« obujajo pridelavo avtohtonih in tradicionalnih sort žit, kot so proso, ajda in pira, ter jih z lastno predelavo spreminjajo v kakovostne izdelke z višjo dodano vrednostjo.

»S sloganom 'V Loko po moko' v praksi udejanjamo koncept kratkih dobavnih verig. Z neposredno prodajo končnim kupcem krepimo prehransko varnost na Sorškem polju, gradimo dolgoročno zaupanje in prispevamo k večji samooskrbi lokalnih družin,« je poudarila Janja Bernik.

Prav takšni projekti kažejo, kako pomembno je, da lokalna hrana ni le del tradicije, temveč tudi priložnost za razvoj kmetijstva, podjetništva in gospodarstva v domačem okolju.

Pomembno sporočilo foruma je bilo tudi, da sodobne tehnologije niso namenjene zgolj velikim kmetijam. Jure Novak iz podjetja Inokron je predstavil robotske rešitve, ki jih je mogoče uporabljati tudi v starejših hlevih. Avtomatizacija kmetom in kmeticam omogoča prihranek časa, večjo produktivnost in več možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

O pomenu ustvarjanja višje dodane vrednosti na podeželju je spregovorila tudi Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik, ki je poudarila, da mora več prihodkov od lokalnih izdelkov ostati tam, kjer ti nastajajo. Marijan Pogačnik iz Biotehniškega centra Naklo pa je opozoril, da so lahko kmetije tudi razvojni laboratoriji novih znanj, izdelkov in zelenih delovnih mest.

Na forumu so predstavili še uspešne primere razvoja lokalnih skupnosti v širšem škofjeloškem prostoru. V Žireh so degradirano območje Pustotnik preuredili v prostor za rekreacijo in druženje različnih generacij, v Sorici pa je Sorška štoba postala pomembno središče povezovanja domačinov in domačink, obiskovalcev in obiskovalk ter lokalnih ponudnikov.

Razprava je odprla tudi vprašanja prostorske stiske podjetij, varovanja kmetijskih zemljišč, demografskih sprememb in pomena ohranjanja obdelane krajine, ki prispeva tudi k večji odpornosti na naravne nesreče.

Ob zaključku je direktor BSC Kranj dr. Jure Meglič izpostavil pet ključnih sporočil: podeželje mora biti prostor kakovostnega življenja in dela, kmetije morajo postajati tudi prostor inovacij, lokalni izdelki morajo ustvarjati gospodarsko prednost, razvoj potrebuje ustrezno urejen prostor, prihodnost pa temelji na sodelovanju povezanih skupnosti.

Tudi na Škofjeloškem imamo številne priložnosti, da s povezovanjem lokalnih pridelovalcev in pridelovalk, podjetnikov in podjetnic ter drugih ustvarjalcev krepimo samooskrbo, ohranjamo podeželsko krajino in ustvarjamo pogoje za kakovostno življenje.

Prihodnost podeželja namreč ni le vprašanje novih tehnologij in naložb, temveč predvsem ljudi, njihovega znanja, sodelovanja in priložnosti, da lahko v domačem okolju uspešno živijo in delajo.