2021 – Vincencij Demšar

Utemeljitev:

- za njegovo dolgoletno delo in prispevek za dobrobit vseh občank in občanov

 

 

Življenjepis:

Vincencij Demšar, profesor zgodovine in geografije se je rodil v vasici Osojnik pod Blegošem, kot predzadnji otrok v številni Štulcovi družini. Za tiste čase so imeli kar veliko hišo z nekaj hektarji zemlje, njiv, pašnikov in gozda. Očetu Jaku in mami Ani se je med letoma 1926 in 1943 rodilo trinajst otrok, od katerih sta dva umrla še majhna. Zanimivo je, da je bilo doma vseh enajst otrok hkrati samo en mesec in to samo leta 1943.

Vinko je šest let obiskoval osnovno šolo na Zalem Logu, kjer je potekal pouk samo trikrat na teden. Od. Sv. Florijana, 4. maja, do malega šmarna je pasel živino na t.i. gozdni paši.

Po šestih letih je vstopil v nižjo gimnazijo v Železnikih, kamor se je vozil s kolesom, ki mu ga je na srečo podaril birmanski boter. Pozimi pa se je v dolino spustil z doma narejenimi smučmi.

Rad je hodil v šolo in si je želel na gimnazijo v Škofjo Loko. Opravil je sprejemni izpit, vendar doma niso imeli denarja za šolanje. Izvedel je, da bi lahko dobil štipendijo za učiteljišče in se je prijavil na šolanje v Tolmin. Tam je bival v internatu, se družil s prijatelji, inštruiral matematiko in fiziko ter občasno hodil domov  s kolesom čez Petrovo Brdo. Med počitnicami je delal v domačem gozdu in na bratovi kmetiji, na Žbontu, s čimer si je zaslužil za novo šolsko leto. Po petih letih je študij na učiteljišču zaključil, od leta 1963 do 1965 je bil na služenju vojaškega roka na romunski in pozneje na albanski meji, v hribih nad Debrom. To je bilo precej težko obdobje, daleč od doma, še posebej decembra 1964 v času partijskega kongresa. Po vrnitvi iz JLA se je vpisal na Filozofsko fakulteto in ker ga je zgodovina zanimala, si je izbral študij zgodovine in geografije.

Leta 1971 se je zaposlil v Loškem muzeju in tam deloval deset let. Ker je bil politično »neprimeren«, je bil pri svojem delu deležen nasprotovanja. Zanj sta se pri županu Zdravku Krvini zavzela, dr. Pavle Blaznik in Niko Žumer, tako da je lahko nemoteno opravljal svoje poslanstvo. Po službi v Loškem muzeju se je zaposlil v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, kjer je služboval devet let. V tem kolektivu se je izvrstno počutil in z veseljem opravljal svoje delo.

Aprila leta 1975 se je poročil z Ljubo Žorž iz Kopra Ker z ženo nista mogla dobiti stanovanja v Loki, so mu na pomoč priskočili bratje, da je kupil staro hišo v »Karlucu« in jo obnovil. V zakonu so se jim rodili štirje otroci, na katere sta starša upravičeno ponosna. Vsi so diplomirali, se zaposlili in si ustvarili družine. Vrednote po katerih je sam živel, je skupaj z ženo uspešno razvijal naprej v svoji družini.

V času službovanja v Ljubljani se je pridružil Društvu 2000, ki je izdajalo Revijo 2000. To je bila kulturniška, humanistična in civilnodružbena revija.2. 11. 1989 so člani Društva 2000, kot ustanovni člani, ustanovili stranko Slovenski krščanski demokrati. Vodenje je prevzel Lojze Peterle, Vincencij Demšar pa je bil izvoljen v Svet SKD.

SKD je konec novembra 1989 postal eden od ustanovitvenih članov opozicijskega gibanja Demos. V Demšarjevi hiši so člani in predstavniki Zelenih Slovenije, SKD, SDZ in SLS, prvo nedeljo v decembru 1989 ustanovili loški Demos, ki je bil prvi občinski Demos v Sloveniji.

Na prvih demokratičnih volitvah v Škofji Loki je Demos zmagal. Župan je postal Peter Hawlina. Vincencij Demšar je po odstopu Romana Dolenca prevzel funkcijo predsednika izvršnega sveta in stopil na popolnoma neznano kot poklicnega politika. V času mandata je bla 22. 4. 1992 proti njemu vložena nezaupnica, vendar samo v družbeno – političnemu zboru, ne pa v zboru krajevnih skupnosti in v zboru združenega dela. V časopisu so se pojavili naslovi »odstopljeni noče odstopiti«. In res je funkcijo opravljal od aprila 1990 do decembra 1994. Potem je bil še dve leti načelnik Upravne enote Škofja Loka. Pravi, da je imel na občini zelo dobre sodelavce, s katerimi prijateljuje še danes.

V času njegovega mandata so obnovili selško cesto, dovolili pokopavanje rajnih tudi na starih pokopališčih, ne le v Lipici, preprečili, da bi v opuščeni rudnik uranove rude v Žirovskem vrhu vozili odpadke, reševali Alples in še marsikaj.

 

Leta 1996 je bil izvoljen za poslanca v 2. Državni zbor Republike Slovenije.

 

Zavzemal se je za aktivno sodelovanje z zamejci in izseljeniškimi društvi. V tej vlogi je večkrat obiskal zamejce v Italiji in na Koroškem.

Za največje uspehe v svojem mandatu šteje, da so uredili asfaltiranje ceste v Lučine ter uredili socialno in pokojninsko zavarovanje za duhovnike.

Ves čas je aktiven v mnogih društvih, proučuje dokumente v arhivih, piše razprave in članke. Od 1970 je aktivni član v Muzejskem društvu Škofa Loka, več mandatov je bil v izvršilnem odboru, zadnja dva mandata pa je v nadzornem odboru. Vincencij je bil glavni pobudnik Blaznikovih večerov, jih več let udi vodil in organiziral.

Veliko je objavljal tudi v Kroniki, Šolski kroniki, Kranjskem zborniku, Arhivih in drugih zbornikih.

Leta 2007 je začel pisati za Železne niti in objavil veliko zanimivih prispevkov.

Vincencij Demšar vodi zgodovinski krožek župnijske Karitas Železniki, ki obiskuje in evidentira vse cerkve in znamenja v Selški dolini ter o njih zbira pričevanje domačinov. Za svoje raziskovalno in publicistično delo je v letu 2020 prejel občinsko priznanje v Občini Železniki, Plaketo Občine Železniki.

Vsa leta je aktiven tudi v župniji Škofja Loka, več mandatov je bil tudi član Župnijskega pastoralnega sveta. Za župnijo Škofja Loka je sodeloval pri evidentiranju znamenj na loškem.

Pomemben prispevek je dal tudi k ponovni uprizoritvi Škofjeloškega Pasijona. Že kot predsednik izvršnega sveta Škofje Loke je vodil pogovore o možnostih ponovne uprizoritve. Potem je kot občinski svetnik pripomogel k odločitvi občinskega sveta, da se Pasijon uprizori leta 1999. V vseh dosedanjih uprizoritvah je aktivno sodeloval kot igralec.

Prav posebno mesto pa med njegovimi številnimi dejavnostmi zavzema Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka, ki so ga januarja 1996 ustanovili prav v njegovi hiši. Vincencij Demšar je bil dolgoletni predsednik društva, ob 20. letnici društva, pa je bil imenovan za prvega častnega člana. Pod njegovim vodstvom je društvo pričelo redno prirejati Materinski dan, Miklavževanje, Semanji dan na Sv. Ožboltu in sodelovati na Venerini poti. Njegova zasluga je tudi, da se je društvo aktivno vključilo v pripravo in organizacijo Pasijona. Prevzelo je več kot tri prizore v kompletu, z več kot 100 udeleženci. V okviru društva je vodil ter organiziral okrogle mize in predavanja, strokovna vodenja po okolici z zgodovinski, etnološko in versko vsebino. Sodeloval je tudi pri mnogih drugih prireditvah. Bil je pobudnik in organizator postavitve jaslic pri Marijinem znamenju, etnološke delavnice izdelava butaric, uprizoritve gledaliških predstav. Vedno je pristopil k vsakemu delu in vsakršni pomoči znotraj društva in širše.

Kot občinski svetnik je vodil Komisijo za razkrivanje povojnih pobojev in grobišč, ne zaradi iskanja krivcev, ampak je bil njegov cilj priti do čim bolj verodostojnih podatkov in informacij o takratnih dogodkih. Pridobil je tudi soglasja lastnikov zemljišč, da smejo svojci obiskovati grobišča. Ker je imel tak povezovalen pristop, je bil uspešen in od vpletenih ljudi dobil več verodostojnih pričevanj. To delo je opravljal kot predsednik izvršnega sveta ter nato še dva mandata kot občinski svetnik.

Kljub letom je še vedno aktiven na različnih področjih, med tednom vozi vnuke v vrtec, šolo, potem pa precej časa preživi v arhivu in društvih. Televizije skoraj ne gleda, rad pa posluša radio Ognjišče. Čeprav je navezan na Škofjo Loko in Selško dolino, pogosto potuje na Primorsko, kjer z družino obdelujejo manjšo kmetijo, sadovnjak in oljčni nasad. Kljub temu pa še vedno najde čas za soljudi.

Že tri desetletja je pooblaščenec Upravne enote Škofja Loka za sklepanje zakonskih zvez.

Gospod Vinko, kot ga kličemo Ločani, je velik poznavalec loške zgodovine, zlasti dogodkov iz življenja Ločanov nekoč in danes. Velik teh je objavljenih kot prispevki v publikacijah in celo posnetih v filmih, kar predstavlja bogato zgodovinski dediščino naših krajev in bo tako ohranjena za vse čase.

V imenu vseh občanov se Vinku ob njegovi 80-letnici življenja Občina Škofja Loka s podelitvijo naziva ČASTNI OBČAN OBČINE ŠKOFJA LOKA na najlepši način zahvaljuje za njegovo bogato življenjsko ustvarjanje.