Severjeve nagrade podeljene
Severjeve nagrade podeljene
18. 12. 2023
196
V Škofji Loki je potekala tradicionalna podelitev Severjevih nagrad. Vsako leto se na Loškem odru zberejo izbrani najboljši profesionalni in ljubiteljski igralci in igralke ter študenti in študentke igralske akademije. Letos je bil med nagrajenci tudi član Kulturnega društva Loški oder Matjaž Eržen.
Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je šla v roke Mateje Pucko, članice igralskega ansambla Drama SNG Maribor.
V zadnjem obdobju je Mateja Pucko izoblikovala tri izstopajoče vloge, v katerih je vsakič znova vzpostavila svoj specifičen in hkrati tudi unikaten odnos do gledališkega ustvarjanja. Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vporednosti našega opazovanja poteka niz – na videz nasprotujoče paradoksalnih – občutij, vtisov in učinkov. Kot igralka je načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najbolj ranljiva, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna, ne glede na režijski format, uprizoritveni koncept in navsezadnje »velikost/majhnost« vloge. V uprizoritve Dogodek v mestu Gogi, To noč sem jo videl in Farma Orwell je Mateja Pucko vnesla tri temeljne elemente svojega igralskega potenciala: osupljivo reprezentacijo dvoreznosti značaja, izjemen talent za pripovedovanje in afiniteto do kolektivne igre.
Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je šla tudi v roke Matiju Ruplu, članu igralskega ansambla SNG Nova Gorica.
Matija Rupel, od leta 2015 član umetniškega ansambla SNG Nova Gorica, je v zadnjih dveh letih nastopil v štirih žanrsko in režijsko-poetsko zelo raznolikih uprizoritvah. V »družinskem glasbeno-vizualnem spektaklu« Čriček in temačni občutek Toona Tellegena je nastopil v naslovni vlogi Črička, ki občuti tesnobo, a si je ne zna pojasniti in se je znebiti; Matija Rupel je ta temačni občutek prevedel v Čričkov fizični, gibalni izraz; iz polgibnosti je prehajal v kompulzivne gibe ter se zatekal v že kar čudaško nenaravnih lege in drže ter z njimi skušal ubežati mučnemu notranjemu občutku. Medtem ko je v filozofsko-dokumentarni drami In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek Andreja Inkreta in v »satirični fantazijski drami« Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova oblikoval stranske like (v prvi je z gibkostjo in žarom mladostnega optimizma odigral plesalca Pina Mlakarja ter z drobnimi, filigransko natančnimi potezami začrtal brezkompromisnega Borisa Kidriča, v drugi pa je upodobil štiri like) in z njimi prispeval k uravnoteženi in dodelani ansambelski igri, je v »poetični družinski drami« 52 hertzov Tijane Grumić oblikoval nosilno vlogo: njegov Klovn ima ob izvorni dramski funkciji tudi vlogo konferansjeja, ki suvereno, živahno in neugnano vodi gledalce skozi prostore in gradi atmosfere posameznih prizorov. Matija Rupel je z dovršenim obvladovanje telesa in glasu ter z osebno izpovedjo ustvaril sugestivno, duhovito in hkrati presunljivo vlogo, ki jo bomo še dolgo pomnili. Minilo je šele desetletje kar je Matija Rupel zaključil študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. In vendar je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih in zanje prejme letošnjo nagrado Sklada Staneta Severja.
Nagrada Staneta Severja 2023 za igralsko stvaritev študentki dramske igre AGRFT Staši Popovič za vlogo Učenke v Učni uri Eugèna Ionesca.
Staša Popovič se je zahtevne vloge Učenke v Učni uri Eugèna Ionesca lotila na celosten in nekonvencionalen način. Zapleteni svet sprva učenja željne, radovedne mlade ženske, ki trči ob brutalno manipulacijo in izživljanje svojega Profesorja, je raziskala skozi telesnost ženske, ki jo nevidne vrvi moči, pokroviteljstva in zlorabe vedno znova upogibajo, ji povzročajo fizične bolečine in posledično ubijajo njeno bit, njeno živost in prisotnost. Skozi kratke stavke, ko jo Profesor sili v odgovore, je slišati vse odtenke njenih občutkov groze in ujetosti, pa čeprav jih prikriva. Učenkina bolečina kulminira v besedah Zob me boli – te besede do svojega konca ponavlja tako pretresljivo, da se nas globoko dotakne. Staša Popovič je v vlogi Učenke s svojo močno odrsko prezenco, zatajevanim krikom žrtve – ta se odraža v njenem vedno bolj ujetem in skrčenem telesu – ustvarila vlogo, ki ne le, da presega okvir Ionescovih besed namenjenih Učenki, temveč nas v resnici presune.
Nagrada Staneta Severja 2023 za igralsko stvaritev študentu dramske igre AGRFT Jakobu Šfiligoju za vlogo Profesorja v Učni uri Eugèna Ionesca.
Jakob Šfiligoj je vlogo Profesorja v Učni uri Eugèna Ionesca kreiral od začetne stilizacije na videz dobrodušnega starca – kakor si ga konvencionalno predstavljamo – preko navidezne skrbi za Učenkino dobro, vse do mladega in sodobnega manipulatorja, ki svojo žrtev psihično in fizično zlorablja, jo razčloveči in na koncu ubije. Jakob Šfiligoj je to izjemno vlogo odigral z bravurozno natančnostjo – v členjenju monologov, hitrem prehajanju med skrajnimi čustvenimi stanji in malone sladostrastnim izrekanjem besed. Te kot orožje uperja v svojo žrtev in iz nje izpija življenje. Izgleda, kot da se z besedilom lahkotno poigrava; z duhovitimi zasuki v igri je Profesorju dodal komičnost, ta je na koncu še potencirala grozljivost njenega lika. Jakob Šfiligoj je vlogo Profesorja odigral zrelo in polnokrvno, z močno prezenco, artikulirano in poigravajoč se z besedami, telesom, atmosferami, situacijami in tako ustvaril prepričljiv lik manipulatorja in morilca, ki svoje izprijene lovke steguje celo dlje od Ionescove drame, v resnični dandanes.
Nagrada Sklada Staneta Severja za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču je letos pripadla Matjažu Erženu, članu igralskega ansambla KD Loški oder Škofja Loka.
Igralec Matjaž Eržen je s svojim celotnim ustvarjalnim opusom izjemen soustvarjalec uspehov Loškega odra. Na njem je odigral sedemdeset vlog: od začetnih otroških do zahtevnih odraslih, s katerimi je pod številnimi režiserskimi taktirkami širil svoje igralsko obzorje in nadgrajeval igralske izrazne sposobnosti. Gledalcem posebej ostajajo v spominu njegove komedijske vloge, npr. Bretšnajder v Dogodivščinah Jozefa Švejka, Berač v Beraški operi, Dr. Einstein v Arzeniku in starih čipkah, Jožef v Jožefu in Marji, Meser Nicia v Mandragoli, Jurin v Slavnostni večerji v pogrebnem zavodu, Žika v Sumljivi osebi, Brif v Prebrisani vdovi, Babušin v Strogo zaupno. Med njimi je mogoče nekatere šteti kar za antologijske, saj so izdelane skrbno, suvereno in polnokrvno. Natančno in z veliko mero občutka za humor in zrelo samoironijo je izdelal lik Josepha v komediji Naši trije angeli, vlogo, ki je bila kot napisana za njegov živahen in nenehno iskavo begav značaj. Vloga Elwood P. Doud v komediji Harvey je igralcu Erženu odpirala skrajne ustvarjalne registre, ko je moral iz prizora v prizor z bliskovitimi menjavami stališč in razpoloženj ter s skrajno psihološko prefinjenostjo vzdrževati ravnotežje v svetu, polnem skrajnosti in deviantnosti. Antologijska je tudi vloga Jasperja v melodrami Igre je konec. Matjaž Eržen je to izrazito statično, nemo vlogo preobrnil v opazno notranjo dinamiko, s čimer je ustvaril paradoksalno živo osebnost. Njegovi izrazni sredstvi sta bili zgolj obrazna mimika in gestika rok ob negibno sedečem telesu, ki pa sta bili kljub svoji subtilnosti in minucioznosti dovolj izrazni, da ju gledalec v njuni tragikomičnosti ni mogel spregledati. Skratka, težka in zahtevna vloga, ki jo je Matjaž Eržen razvil in oživil v igralsko stvaritev, ki bi jo lahko poimenovali izkristalizirana odrska prezenca. O njegovem živem stiku z gledališčem priča tudi leto 2023, saj pri svojih skoraj 80. letih, še vedno igra v kar treh predstavah Loškega odra.
Strokovna žirija Sklada Staneta Severja: predsednica/Barbara Rogelj Članice in član: Staša Mihelčič, Tea Rogelj, Zala Dobovšek, Branko Jordan
Po podelitvi je bila na ogled monodrama Mestnega gledališča ljubljanskega: Steven Berkoff: SHAKESPEARE. Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec je Sebastian Cavazza.
