Govor na Slavnostni akademiji ob občinskem prazniku

Župan Tine Radinja je bil osrednji govornik na Slavnostni akademiji ob občinskem prazniku. V svojem nagovoru se je spomnil vseh tistih, ki so lani po katastrofalnih poplavah stopili skupaj in nesebično pomagali. Ločankam in Ločanom je zaželel lepo praznovanje, letošnjim nagrajencem pa iskreno čestital.

Govor objavljamo v celoti (Velja govorjena beseda.)

Cenjene občanke in občani, prejemnice in prejemniki občinskih priznanj, spoštovane častne občanke in občani, svetnice in svetniki,  ekscelence in člani diplomatskega zbora, cenjeni župani in prijatelji iz pobratenih in prijateljskih občin, spoštovane gostje in gosti, danes je naš praznik in vesel sem, da praznujemo skupaj.

Pred enim letom smo tukaj, na tem čudovitem, s soncem obsijanem grajskem dvorišču, skupaj s predsednico države in z vsemi vami praznovali 1050-letnico prvih zapisov o naših krajih. Lepa  obletnica in čudovito praznovanje, ki je trajalo ves junij. 

In potem, le mesec za tem, nič več ni bilo enako. Vse se je spremenilo, v le nekaj urah. Nastopil je čas nejevere in obupa. Hkrati pa tudi čas solidarnosti in novega upanja. Ta zraste tam, kjer ljudje stopijo skupaj in rečejo - skupaj bomo zmogli. Zmogli bomo, ker moramo, ker znamo in ker zmoremo. Tako smo se skupaj s številnimi čudovitimi ljudmi in organizacijami lotili najprej intervencije in nato sanacije po poplavah.

Lani ob 1050-letnici smo praznovali dejstvo, da smo po več kot tisočletju še vedno tu, v odlični formi. V mestu, kjer se dobro počutimo in izvrstno razumemo. V mestu, ki ima uspešno gospodarstvo in jasno začrtano pot razvoja. Praznovali smo s ponosom, da smo veliko dosegli in da je to samo eden od korakov na uspešni poti.

Tudi danes praznujemo na tem čudovitem, s soncem obsijanem grajskem dvorišču. Ker vemo, da se bomo vrnili na to uspešno pot, a še pred tem je naša dolžnost in prva naloga, da pomagamo občankam in občanom ponovno vzpostaviti normalen dostop do svojih domov in poskrbeti za varno infrastrukturo.

Imeli smo vizijo mesta, jasen načrt in ekipo, da ga izvede - zdaj se je vizija začasno zamrznila, načrt spremenil in ekipa je že prevzela nove, drugačne naloge. Uspešna sanacija zahteva, da vse napore in vse razpoložljive finance namenimo za to, da popravimo porušeno, potem pa se vrnemo na našo pot razvoja.

Kaj nam je poplava pokazala?  Da je naša tehnologija in napredek le navidezna premoč nad naravo. Da ko pride sodni dan, je vsa infrastruktura ranljiva in absolutne varnosti ni. Da smo proti naravi nemočni.

Pokazala nam je tudi - zelo jasno in odločno - da smo z izkoriščanjem obremenili eko sistem do te mere, da ne moremo več računati na stabilnost vremena in letnih časov, kot smo jih poznali. Proti silam narave smo nemočni, zato se moramo končno naučiti z njo živeti in jo spoštovati. Zmanjševati moramo negativni vpliv našega delovanja in razumeti, da mora biti prilagajanje na podnebne spremembe naša prioriteta. Predvsem v občinah kot je naša, kjer hudournikov še prešteti ni mogoče. Zato moramo biti modri pri sanaciji posledic in ne vzpostavljati le stanja, kot je bilo prej, pač pa upoštevati stanje jutri. In se nanj prilagoditi.

Česa iz zadnjega leta ne bom nikoli pozabil? Nikoli, res nikoli ne bom pozabil prizorov, ki so povezani z izjemnimi ljudmi, ki so naredili vse za to, da bi zaščitili in pomagali. Gorskih reševalcev, ki se prebijajo čez nemogoč teren, članic ekipe PP RK, ki peš odnašajo material odrezanim od sveta. Strojnika, ki je spal v kabini v bagru, ker je bil to edini počitek v nekaj dneh. Gasilk in gasilcev, tabornic in tabornikov in vseh,  ki so se pojavljali v štabu dan za dnem in spet in spet, dokler je bilo potrebno pomagati. Ne bom pozabil, kakšen vonj je bil v zraku, kakšna energija, ko smo vsi delali skupaj in popolnoma nesebično. Nikoli ne bom pozabil vseh, ki ste prišli pomagati - kot podjetja, kot društva in organizacije, kot posameznice in posamezniki - toliko vas je bilo, da vas je nemogoče vse objeti.

Ob koncu septembra se je intervencija zaključila. Mi pa nismo čakali. Takoj smo začeli s sanacijo, da bi naše občanke in občani čim prej lahko normalno živeli. Spremenili smo vizijo in jo prilagodili novi realnosti.

Naročili smo nove, na novo realnost prilagojene projekte za prav vse mostove in brvi, ki jih je odneslo - da bodo spet povezovali.

Večino sredstev v tem trenutku usmerjamo v dolino Hrastnice, Bodoveljsko grapo, Sopotnico, v Lušo in še v nekaj krajev izven središča naše občine. Ob tem pa se trudimo pridobivati dodatna sredstva za aktivnosti, s katerimi bomo še izboljšali življenje Ločank in Ločanov. Izvajamo veliki projekt prenove našega Mestnega trga, ki bo – ko bodo zahtevna dela zaključena - lahko v ponos vsem občankam in občanom, predvsem pa se bo na Placu kakovostno živelo in delalo.

Spoštovane, spoštovani,

pravijo, da je W. Churcill človek, ki ga največkrat citirajo z besedami, ki jih nikoli ni izrekel. Tele so ene od teh: "Ko so med vojno zaradi potreb vojske želeli skrčiti proračun za kulturo skoraj na nič, je rekel: "Zakaj se pa potem borimo?"

In tako med naše najpomembnejši projekte še vedno sodi zaveza kulturi in vsem, ki se v Loki res trudijo, da se počutimo kot v kulturnem velemestu. Naša bogata dediščina je tudi naša odgovornost in zaveza. Nova knjižnica, ne le kot dom knjig pač pa kot prostor kulturnega srečevanj in dogajanja, vlaganja v prostore in v ljudi, da bomo še naprej ponosni na to, kaj predstavljamo v slovenskem kulturnem prostoru. Pa tudi v prostoru znanja in inovacij. Smo ena bolj uspešnih in razvitih občin. Ponašamo se s priznanji na vseh področjih. Številni uspešni Ločanke in Ločani so naši ambasadorji po vsem svetu. Med njimi so mnogi športniki, na katere smo vedno znova ponosni.

Tako je naša zaveza športu nadaljevanje projekta stadiona, novega športnega centra in nove telovadnice pri OŠ Mesto, ki bo še povečala možnosti za šport otrok in mladih, pa tudi starejših, ki v Škofji Loki delujejo v preko 80 sredinah. To nas dela zdravo mesto - tako fizično kot psihično.

Skupaj se moramo potruditi, da bomo nadaljevali s tem tempom, vzdrževali dobro kondicijo in uspešno premagovali vse ovire.

Danes smo skupaj zbrani tukaj, na tem čudovitem, s soncem obsijanem dvorišču. Še vedno smo tu. Pripravljeni na podelitev priznanj letošnjim nagrajenkam in nagrajencem ter posebnih zahval za nesebično pomoč ob lanskih katastrofalnih poplavah. Iskrena hvala in čestitke vsem.