Poskrbimo za živali

Zavod SVSP – Skupina veterinarjev sterilizira potepuhe opozarja na pomen sterilizacije in kastracije mačk in psov. Poudarjajo, da je ozaveščanje občanov in občank bistvenega pomena za učinkovito reševanje tega izziva.

Zavetišča za živali pokajo po šivih in marsikje več ne morejo sprejeti brezdomnih mačk. Vsako leto je situacija slabša – in to zgolj zato, ker ne steriliziramo in kastriramo svojih mačk. S tem preprostim korakom bi lahko močno zmanjšali število zavrženih, trpečih živali in omogočili boljše življenje vsem mačkam.

Vsak od nas lahko prispeva k rešitvi te problematike.

Ste vedeli, da sterilizacija in kastracija nista samo pomembna za zmanjšanje populacije brezdomnih živali, ampak tudi za zdravje in dobrobit naših ljubljenčkov?

Zmanjšanje števila brezdomnih živali in nezaželenih mladičev: Vsako leto se rodi ogromno mačjih mladičev, ki končajo na grozljiv način (nesreče v prometu, zastrupitve, evtanazije zaradi prenapolnjenih zavetišč …) ali trpijo hude muke. Spolna dozorelost mačke je nekje med 6. in 9. mesecem starosti, lahko pa tudi že pri štirih mesecih. Sama brejost pri mačkah traja 56–62 dni. Mačka se po kotitvi goni že v 8–10 tednih, če izgubi mladiče, pa že po 2–3 tednih. Glede na opisano kaj kmalu pridemo do ugotovitve, da imajo mačke odlično reprodukcijsko sposobnost in da ima ena sama mačja samica v enem letu lahko tudi 12–18 potomcev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nadaljujejo začaran krog. Na tem mestu postaneta sterilizacija in kastracija velikega pomena.

Zdravstvene koristi: Sterilizirane mačke imajo precej manjšo možnost, da bi zbolele za rakom na seskih (še posebej, če so sterilizirane pred spolno zrelostjo), v popolnosti pa se s sterilizacijo izognemo raku na jajčnikih ali maternici in vnetju rodil, ki je lahko življenjsko nevarno. S kastracijo pa se izognemo pojavu raka na testisih, precej se zmanjša tudi možnost pojava raka na prostati. Kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato je mnogo manjša verjetnost, da bi se poškodovali oz. poginili (na primer v prometnih nesrečah). Tako samce kot samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem.

Obnašanje in življenjski slog: Sterilizirane in kastrirane mačke pogosto kažejo manj agresivnosti, manj skakanja in iskanja partnerja ter manj težav z označevanjem terena. To pomeni, da so lahko bolj prijazni, umirjeni družinski člani, ki se pogosto zadržujejo okrog svojega doma.

O sterilizaciji in kastraciji kroži kar nekaj ˝mitov˝ oz. zmotnih prepričanj. Omenili bomo le najpogostejše:

•             Mačke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo.

Priporočljivo je, da mačke po posegu hranimo s hrano, namenjeno steriliziranim oz. kastriranim mačkam, ki je kalorično prilagojena, saj se mačji metabolizem po posegu rahlo upočasni. Ob količinsko uravnani, kvalitetni prehrani in zadostnem gibanju se vaša mačka ne bo zredila.

•             Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji ne lovijo več miši.

Sterilizacija in kastracija nimata nikakršnega vpliva na lovski nagon mačk, zato brez skrbi, vaše mačke bodo še naprej lovile miši.

•             Samica mora imeti vsaj enkrat mladiče.

To je že davno preživet mit. Za zdravje mačke je statistično najvarneje, če se sterilizacija opravi pred spolno zrelostjo.

•             Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji postanejo lene.

Po sterilizaciji oz. kastraciji se vsekakor zmanjša želja po teritorialnem vedenju in potepanju. To pa ne pomeni, da bo vaša mačka postala lena. Ostala bo enako energična in igriva.

•             Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek.

Gre za enkraten strošek in je minimalen v primerjavi s stroški, ki se pojavijo zaradi pretepov in poškodb ter hrane in vzreje mladičev.

Pri tem moramo opozoriti, da se sterilizacije in kastracije ne izvajajo v času brejosti živali, zato je ključno ukrepati pravočasno, preden do brejosti pride. Če imate vprašanja ali potrebujete dodatne informacije o tem postopku, se obrnite na svojega veterinarja.

Če v svojem okolju opazite brezdomne mačke, se obrnite na pristojno zavetišče za živali, ki je po Zakonu o zaščiti živali in Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (12. člen) dolžno odloviti, veterinarsko oskrbeti mačke ter jih nato vrniti nazaj v odlovljeno okolje, če je okolje primerno in ni interesenta za posvojitev.

Na našem območju je postopek, ko najdemo žival takšen:

Žival najprej spravimo na varno. Ne puščamo je na mestu najdbe, saj je velika verjetnost, da bo ob kasnejši reakciji zanjo že prepozno oz. je tam ne bo več. Če gre za zelo mlado žival, je pomembno, da jo hitro spravimo na toplo.

V primeru najdbe mačke kontaktiramo zavetišče Mačji dol na telefon 040 21 88 61. Več informacij najdemo na: https://www.macji-dol.si/. V primeru najdbe drugih živali kontaktiramo Center za obveščanje na 112.

Sprejem mačk v Mačji dol brez predhodnega klica na št. zavetišča in pogovora z oskrbnikom ni mogoč. Dostavljanje mačk brez najave je strogo prepovedano. V nenujnih primerih se za nasvet ali pomoč v zvezi z najdenimi ali brezdomnimi živalmi na območju Škofje lahko obrnemo na naše prostovoljno društvo Žverca. Dosegljivi so na društveni telefon 040-21-88-61 ali na email naslov info@zverca.si . Uradne ure za to so vsak delavnik od 16. do 20. uro. Dežurni veterinar za Gorenjsko je dosegljiv na številki 051 64 54 09.

Poskrbimo za živali. Samo s skupnimi močmi bomo lahko uspešno zmanjšali število nezaželenih mladičev in preprečili trpljenje živali, ki se znajdejo v stiski.