Ukrepi za manj zavržkov hrane

Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in Občina Škofja Loka nadaljujemo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočamo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov.

Ekologi brez meja so lani ob podpori Lidla Slovenija in v sodelovanju z zero waste občino Škofja Loka zagnali program za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti, v sklopu katerega so se posvetili tako gospodinjstvom kot javnim ustanovam. Slednje v ospredje postavljajo v nadaljevanju programa. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov v osmih enotah Vrtca Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke, ki jih deležniki implementirajo to pomlad.

Na obeh ustanovah so že potekale delavnice za širšo skupino deležnikov (predstavniki staršev, dijakov, kuharsko osebje, ravnatelji, vzgojitelji …), ki so na podlagi lanskih ugotovitev skupaj zastavili ukrepe za izboljšave. V Vrtcu Škofja Loka se tako že posvečajo logističnim ukrepom, Dijaški dom pa bo količine zavržene hrane skušal zmanjšati predvsem z ozaveščanjem dijakov.

Na seznamu ukrepov vrtca so na primer spremembe pri deljenju čaja in sadja, pri enolončnicah in juhah, ki so se v lanskem letu izkazali za velik vir zavržkov, pa so odstranili sicer običajni višek, ki je upoštevan pri vseh jedeh zaradi izgub pri delitvi oz. transportu. Posebno pozornost posvečajo tudi odnosom s starši, ki jih navajajo k pravočasni odjavi obrokov.

V Dijaškem domu Škofja Loka za prehrano skrbi podjetje Slorest. Ker so meritve pokazale, da je največ zavržkov posledica ostankov na krožnikih, bo velika pozornost posvečena dijakom. Okrepljeno informiranje bo odslej potekalo prek različnih komunikacijskih kanalov, ki še niso bili izkoriščeni, npr. E-asistent. Ozaveščanje bo vključevalo tako informacije o problematiki kot apel za pravočasno odjavo od obrokov in poziv za komuniciranje dijakov z delilnim osebjem. Veliko dijakov namreč ne ve oz. si ne upa izraziti svojih želja v smislu, da bi kakšno jed raje zaužili v manjši/večji porciji. Vključenost dijakov se bo spodbujalo tudi s sestanki odbora za prehrano in vprašalniki.

Ali bodo navedeni ukrepi učinkoviti, se bo izkazalo konec marca, ko bo potekalo ponovno tehtanje zavržene hrane. Rezultati bodo predstavljeni ob letošnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, še pred tem pa bodo Ekologi brez meja predstavili smernice za izvedbo programa Hrana svoje mesto v drugih občinah.