Škofja Loka 1050

Ločanke in Ločani, letos praznujemo 1050 let. Leta 973 je Oton II., tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva, freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. In tako se je začela pisana zgodba ... Župan Tine Radinja vabi vse občanke in občane ter ostale na številne praznične prireditve!

Praznične prireditve ob 1050-letnici bodo potekale ves junij z vrhuncem, Slavnostno akademijo ob občinskem prazniku, na sam dan vpisa, v petek, 30. junija 2023. Pestro dogajanje bo namenjeno vsem Ločankam in Ločanom ter domačim in tujim prijateljem in prijateljicam Loke.

Dogodke pripravljamo Občina Škofja Loka, Zavod 973 in Sokolski dom Škofja Loka v sodelovanju z soorganizatorji, med njimi Agencija koncerti, AMD Škofja Loka, Društvo Jadran, Društvo rovtarji, smučanje in kolesarjenje po starem Škofja Loka, Društvo T4M, Društvo U3, Glasbena šola Glasbneium, Glasbena šola Škofja Loka, Grajska kavarna Škofja Loka, iDogodek, Inštitut Zlata pentljica, JSKD Škofja Loka, Klub Škofjeloških študentov, Knjižnica Ivana Tavčarja, KS Godešič, KUD Grudnove Šmikle, Kulturno društvo Grable, Loški muzej, Loški pub, Muzejsko društvo Škofja Loka, Nogometni klub Škofja Loka, OŠ Cvetka Golarja, RAS, Kreativnice, RAS, Rokodelski center DUO Škofja Loka, RAS, Turizem Škofja Loka, Urbanscape Loka, Zavod Diskölöka, Zavod O, Zavod Prevhub, Zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož.

Medijski pokrovitelj je Gorenjski glas.

Že zdaj prav vsi vabljeni na skupno praznovanje.

Letos praznujemo 1050 let. Leta 973 je Oton II., tedanji cesar Svetega rimskega cesarstva, freisinškemu škofu Abrahamu v fevd podelil širše loško območje. In tako se je začela pisana zgodba ...

Loško obsega s hribovskim obodom naravnogeografsko zaokroženo območje Selške in Poljanske doline na stiku s Sorškim poljem. To ozemlje je bilo v vsej svoji zgodovini prometno izrazito prehodno. Prometne poti so vodile iz Furlanske nižine v osrednjo Slovenijo in naprej na Štajersko in Koroško.

Darilna listina nosi datum 30. junij 973 in je prvi zapis naših krajev v pisnih virih, tako da predstavlja simbolno točko vstopa na svet in v zgodovino.

Takrat se začenja dolga zgodba mesta ob sotočju Sor, ki je postalo upravno, gospodarsko in kulturno središče velikega fevdalnega gospostva.

Hitro je nad mestom zrastel mogočen grad z mestnim obzidjem, čez Selško Soro Kamniti most, ki je najstarejši ohranjeni most v Sloveniji, v Crngrobu pa slikovita romarska cerkev, ena naših najlepših gotskih cerkva.

Leta 1511 je mesto preživelo strašni idrijski potres, po obnovi je osrednji trg oziroma Plac zasijal v čudovitih barvah pisane Loke, obnovljeni grad in novi zvonik Šentjakobske cerkve pa ustvaril značilno mestno veduto.

Kasneje mesto na stiku Sorškega polja in gozdnatega hribovja doživlja silovit razmah različnih obrti in trgovine. Loški obrtniki, povezani v cehe, narekujejo ritem mestnemu življenju, za duhovni utrip skrbita nunski in kasneje kapucinski samostan z imenitno knjižnico. Tam leta 1721 pater Romuald ustvari Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku.

Z nastopom sekularizacije leta 1803 se pretrgajo osemstoletne vezi s Freisingom in loško ozemlje postane del avstrijskega ozemlja.

Že leta 1870 Loko doseže gorenjska železniška proga, v letu 1894 pa električna luč – kot prva električna mestna razsvetljava na Kranjskem iz Krenerjeve tovarne razsvetli vstop v nove, moderne čase.

Tukajšnje umetniško stvarjanje slovenskih impresionistov Loko povzdigne v Slovenski Barbizon in rojstno mesto slovenske likovne moderne. Podobe loške pokrajine: Sejalec, Kamnitnik, Pomlad in Loka v snegu se bodo za vselej neizbrisno vtisnile v nacionalni spomin.

Po koncu druge svetovne vojne se začenja velik gospodarski in populacijski razvoj ter prostorska širitev mesta, rastejo nove stanovanjske soseske in številne tovarne.

V mesto prihajajo ljudje s širšega Škofjeloškega, iz drugih delov Slovenije in iz Jugoslavije. Mesto dobi zdravstveni dom, srednje šole in gimnazijo, kasneje tudi dom za starejše občane in športno dvorano, vso mestno infrastrukturo in mestotvorne ustanove ter postane sodobno regionalno in upravno središče celotnega škofjeloškega območja, ki premore nekatere upravne inštitucije ter družbene (javne) in storitvene dejavnosti širšega pomena.

Moderno mesto je daleč naokrog prepoznavno po motornih dirkah, Severjevih nagradah, živahnem likovnem ustvarjanju in pionirskih korakih na področju kmečkega turizma.

Z osamosvojitvijo in vstopom v evropske integracije se je škofjeloško gospodarstvo uspešno prestrukturiralo. Danes najpomembnejše branže so strojništvo z orodjarstvom in livarstvom, vse pomembnejša je tudi proizvodnja gradbenih materialov in živilska industrija. Občina ima tudi zelo močno in razvito obrtniško tradicijo.

Uspešno smo prenovili komunalno infrastrukturo, dobili Poljansko obvoznico, z obnovo cest povezujemo in ohranjamo loško podeželje, z mestnimi in daljinskimi kolesarskimi povezavami skrbimo za trajnostno mobilnost.

Postali smo prepoznavno izobraževalno središče. Poleg Gimnazije Škofja Loka, tu uspešno deluje Šolski center ter v njegovem sklopu srednji in višji strokovni šoli za lesarstvo in strojništvo. Medpodjetniški izobraževalni center z najbolj sodobnimi visoko–tehnološkimi laboratoriji, delavnicami in predavalnicami postaja priznana in referenčna ustanova.

Na Trati stoji sodobna športna dvorana, kopica športnih igrišč in drugih športno-rekreacijskih površin, pod Kamnitnikom pa najsodobnejši, trajnostni vrtec nove generacije. Nadvse cenimo šport in rekreacijo, radi se udeležujemo množičnih športno-rekreativnih prireditev, naši športniki pa igrajo v prvih ligah sveta.

Pisana Loka je vselej in še vedno navdihuje: od Jerneja iz Loke, preko Šubicev, do Groharja, od Iveta do Maje Šubic, od Berka, Novinca in Gvardjančiča do sodobnih ustvarjalcev Sanele Jahić, Tomaža Furlana in Tine Dobrajc …   

Na ulicah in trgih našega mesta smo vnovič uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je zdaj vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Tudi sicer cenimo in sistematično obnavljamo našo kulturno dediščino. Obnavljamo Loški grad, celovito smo obnovili Cankarjev trg, Blaževo ulico in Trg pod gradom. V letu, ko obeležujemo svojo 1050 letnico, bomo začeli z obnovo našega Mestnega trga, našega Placa, ki predstavlja simbolno in realno središče našega mesta. Želimo, da je Plac za vse.

Prav tako želimo čim prej zgraditi novo sodobno knjižnico v objektu nekdanje veleblagovnice, ki leži na dinamični urbani osi. Ta staro mestno jedro spenja z novim urbanim sub-centrom, ki nastaja na območju nekdanje vojašnice.

Naše mesto in lokalna skupnosti je danes prepoznavna po enem najbolj slikovitih in ohranjenih mestnih središč, po svoji bogati kulturni dediščini in živi kulturi, dinamičnem sodobnem gospodarstvu, trajnostni skrbi za okolje, prizadevanju za odprto, solidarno in vključujočo skupnost občank in občanov ter razvejanem mednarodnem sodelovanju.  

Smo skupnost, v kateri je nadvse prijetno bivati in ustvarjati. In mesto, ki ga - zavoljo slikovite podobe, živahnega utripa, posebne energije in nepozabnih doživetij - velja obiskati.

Še posebej v letošnjem prazničnem letu. 

Vsi praznujmo skupaj!